Vlada RS je sprejela dva nova predloga v zvezi z pomočjo gospodarstvu zaradi energetske krize, in sicer posodobila je Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo in Zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije.
Veljavni Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe je bil sprejet 13. septembra 2022. Predlog novele zakona je pripravljen zaradi izvajanja Uredbe Sveta (EU) 2022/2576 in predvideva obvezno združevanje povpraševanja po zemeljskem plinu na ravni EU preko informacijske platforme, ki bo oblikovana posebej za namen skupnega nakupa plina v Evropski uniji. Država članica mora zagotoviti sodelovanje podjetij plinskega gospodarstva in podjetij, ki uporabljajo plin najmanj v obsegu 15 % količin v skladu z evropsko uredbo. Sprememba zakona vsebuje dopolnitev z obveznostjo, da nosilec bilančne skupine sodeluje v skupnih evropskih nabavah pri povpraševanju za zemeljski plin, in sicer za predpisano obvezno količino 2,25% povprečne letne porabe. Predlog novele zakona zaradi pravnih nejasnosti in praktičnih izzivov implementacije ne predvideva več obveznosti vzpostavljanja skupnostne samooskrbe za gospodarske družbe, v katerih ima država ali lokalna skupnost kapitalsko naložbo. V zakonu se poleg tega zaradi velikih obremenitev Borzena z vlogami, ki izhajajo iz drugih interventnih ukrepov, podaljšuje rok za vlogo za povračilo prispevka za plin v primeru, da je uporabnik minulo zimo trajno znižal odjem. Rok za povračilo se podaljšuje do 30. septembra 2023. (Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo). Drugi Zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije je bil sprejet 9. decembra 2022. Vlada je zdaj sprejela spremembo besedila, in sicer predvsem v delu, ki ureja plačilo presežnih tržnih prihodkov. Nov predlog zakona omejuje pobiranje presežnih tržnih prihodkov samo na proizvajalce. Ob tem zakon znižuje mejo iz sedanjih 180 €/kWh na 160 €/kWh. Natančneje določa tudi zavezance za plačilo presežnih tržnih prihodkov, in sicer so to proizvajalci električne energije, pri katerih je vsota skupne instalirane moči proizvodnih naprav večja od 100 kW. Tudi rok veljavnosti ukrepa je s to spremembo zakona omejen na obdobje od 1. decembra 2022 do 30. junija 2023, enako kot to določa evropska uredba. Zakon pri izvajanju določbe predvidi izdajo odločbe, in to enkrat za celotno obdobje. Posledično izvajanje zakona ne temelji več na evidencah zavezancev, ampak na poročilih in dokazilih, ki jih zavezanci pošljejo Agenciji za energijo. Sprememba določa tudi vrsto podrobnosti v zvezi z vodenjem evidence, izdajanjem določb, drugostopenjskim reševanjem sporov itd. Na novo so določene tudi kazni za kršitev zakonskih določb. Dodatno zakon med izjeme virov, od katerih se ne plačuje presežne prihodke, dodaja uvožen premog. Predlagana sprememba zakona tudi določa, da se sklic za naložbeno pomoč za nove investicije naslanja na nov, spremenjen Začasni okvir za ukrepe državne pomoči, saj s tem podaljšujemo veljavnost možnih naložbenih pomoči do 31. decembra 2025. (Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo)
